Inštitut Ivan Michler je zasebni nepridobitni zavod za področje raziskovanja, ohranjanja in popularizacije kulturne dediščine.
Na pobudo Ruskega centra znanosti in kulture v Sloveniji, vodimo projekt prezentacije in promocije ruske vojaške dediščine na območju Slovenije. Glavni cilj projekta je identifikacija in popis dediščine Prve svetovne vojne, ki so jo na naših tleh pustili vojni ujetniki takratnega Ruskega imperija, znani tudi kot ruski vojni ujetniki.
Na pobudo Ruskega centra znanosti in kulture v Sloveniji, vodimo projekt prezentacije in promocije ruske vojaške dediščine na območju Slovenije. Glavni cilj projekta je identifikacija in popis dediščine Prve svetovne vojne, ki so jo na naših tleh pustili vojni ujetniki takratnega Ruskega imperija, znani tudi kot ruski vojni ujetniki.
Ozadje projekta
Ruska vojaška dediščina je pri nas močno zastopana iz časa obeh svetovnih vojn. V projektu se osredotočamo na ostanke iz odbobja Prve svetovne vojne. Vsem dobro poznana je Ruska kapelica na Vršiču, ki je zaenkrat zaradi stanja raziskav tudi najpomembnejše obeležje na Slovenskem
Zaradi odsotnosti raziskovanja ostajajo spregledani in povsem nepoznani nekateri ostanki na področju osrednje in zahodne Slovenije. Ne le v znanstveni obravnavi, temveč tudi z vidika spomeniško-varstvene zaščite. Ena takih točk je 25 km dolga železnica med Logatcem in Idrijo, ki ima še danes ohranjenih več tunelov, nasipov in mostovžev. Pri gradnji te železnice je v času od 1916–1917 po nekaterih ocenah sodelovalo skoraj 20.000 ruskih vojnih ujetnikov. Omenimo še več lokacij domnevnih grobišč in vojaških barak v različnih predelih Slovenije. Mnoge lokacije ostajajo v strokovni in izobraževalni obravnavi močno spregledane, z izginotjem živih prič pa bledi tudi spomin na ta del zgodovine.
Zaradi odsotnosti raziskovanja ostajajo spregledani in povsem nepoznani nekateri ostanki na področju osrednje in zahodne Slovenije. Ne le v znanstveni obravnavi, temveč tudi z vidika spomeniško-varstvene zaščite. Ena takih točk je 25 km dolga železnica med Logatcem in Idrijo, ki ima še danes ohranjenih več tunelov, nasipov in mostovžev. Pri gradnji te železnice je v času od 1916–1917 po nekaterih ocenah sodelovalo skoraj 20.000 ruskih vojnih ujetnikov. Omenimo še več lokacij domnevnih grobišč in vojaških barak v različnih predelih Slovenije. Mnoge lokacije ostajajo v strokovni in izobraževalni obravnavi močno spregledane, z izginotjem živih prič pa bledi tudi spomin na ta del zgodovine.
Cilji projekta
Glavni namen projekta je enotna in celovita predstavitev dediščine ruskih vojnih ujetnikov na slovenskih tleh v treh jezikih. Podatki v digitalni obliki bodo zajemali tekstualne opise enot, fotografije trenutnega stanja na terenu, risbe in skice, kartografsko in multumedijsko gradivo. Zaradi fragmentarnosti podatkov bodo v prvi fazi zajeti (1) osnovni podatki o enotah,
pridobljeni iz strokovne literature, (2) podatki, pridobljeni z metodo arheološke topografije in (3) fotografsko gradivo sedanjega stanja.
V drugi fazi projekta je predvideno dopolnjevanje baze s historičnimi viri, kar je odvisno od razpoložljivih sredstev.
Vzporedno z raziskovalnim delom bo potekalo delo na področju prezentacije in popularizacije obravnavane dediščine.
V pripravi je interpretativna pešpot po ostankih t.im. Ruske železnice na območju med Logatcem, Godovičem in Idrijo.
Podatkovna baza predstavlja podlago za vpis dediščine v Register kulturne dediščine Slovenije.
pridobljeni iz strokovne literature, (2) podatki, pridobljeni z metodo arheološke topografije in (3) fotografsko gradivo sedanjega stanja.
V drugi fazi projekta je predvideno dopolnjevanje baze s historičnimi viri, kar je odvisno od razpoložljivih sredstev.
Vzporedno z raziskovalnim delom bo potekalo delo na področju prezentacije in popularizacije obravnavane dediščine.
V pripravi je interpretativna pešpot po ostankih t.im. Ruske železnice na območju med Logatcem, Godovičem in Idrijo.
Podatkovna baza predstavlja podlago za vpis dediščine v Register kulturne dediščine Slovenije.